Primorska kiparka in magistrica umetnosti Tea Curk Sorta se je tudi tokrat predstavila z delom iz žice, materialom, ki ga zaradi želje po večjem formatu, poseganju v prostor, razgibanosti in zračnosti uporablja zadnja leta. Žica ji ustreza, saj z njo z lahkoto ustvarja volumen figur, ob tem pa ohranja zračnost in eteričnost, lahkotnost in razgibanost le-teh. V delu z naslovom Avtoportret se znova spogleduje z aktualno problematiko, ki tokrat zadeva osebo samo, njeno bistvo in pa nešteto obrazov, ki jih vsakdo skriva. Njeni obrazi (ki so odraz notranjih raziskovanj in bitk) se kažejo kot spremljajoče figure, ki obletavajo oziroma spremljajo avtorico, ki je upodobljena v večji dimenziji. Tea Curk Sorta upodablja več obrazov sebe, ki odražajo njena razmišljanja o tem kdo sploh je, kaj je njeno telo in kaj so njene misli… Upodablja različna občutja. Sedanjost, preteklost in prihodnost. Vse kar je bilo in bi lahko bilo… Svoje strahove in svoja stanja… Ali spi? Stoji? Gre naprej? Je morda obstala? Ali morda raste ali pada? Vse to je del življenja, vsakdana, kaj in kako pa to prikazujemo zunanjemu svetu (večinoma povsem lažno in banalno) pa je odvisno od posameznika.
Ana Papež